»Marijane Brecelj nikoli ni bilo mogoče popolnoma ukalupiti v specifičen tip filmov ali vlog. Njena navzočnost na platnu je vselej eklektična in raznolika, razgibana tako v filmski formi in žanru kot v subtilnih igralskih niansah.«

»Stara sem bila trinajst let in s to filmsko izkušnjo se je odprla moja najstniška fantazija. Vse se mi je odprlo.«

»Pri oblikovanju vlog jo odlikujejo polnokrven igralski dar, izjemen notranji posluh za pristnost dramskih junakinj, posebna občutljivost ter odprtost do človeške bolečine, tankočuten humor, razigranost, vitalna erotičnost in sugestivno poglabljanje v intimni svet junakinj.«

»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«

»To ni bila lahka odločitev, ampak čas je, da razglasim svojo igralsko upokojitev.«

»Mojstrska risarska roka, ki izrecno aludira na plejado slikarjev velemojstrov, ustvari mračno alegorijo človeških norosti, ki niso vezane na čas in prostor.«

»Zagotovo bi šla na servis in se pozanimala, kakšne so možnosti.«

»Dr. Slabe je bil in ostal strokovno podkovan in najbolj povezovalno usmerjen konservator svoje generacije.«

»Preprosto ljubim svoje delo. Rad ga počnem. Gre za strast. In včasih se na ta način približam resnici. Resnici nečesa. Ne vedno, včasih pa.«